Tilgreinir hvort samstundis eigi aš śthluta og reikna lįgstigskóta fyrir hvern ķhlut ķ framleišslusamsetningunni. Žessi ašgerš getur haft neikvęš įhrif į afköst kerfisins ef um mikiš af gögnum er aš ręša, til dęmis ķ sjįlfvirkri kostnašarleišréttingu. Hafa ber ķ huga aš žessi ašgerš er ekki afturvirk og žvķ rétt aš ķhuga notkun eiginleikans fyrirfram.

Ķ staš žess aš nota sjįlfvirkan śtreikning sem er geršur žegar reiturinn er valinn er hęgt aš nota keyrsluna Reikna lįgstigskóta ķ framleišsluvalmyndinni meš žvķ aš smella į vöruhönnun, Reikna lįgstigskóta.

Hęgt er aš tengja lįgstigskóta hverjum hlut ķ vöru sem gerš er śr mörgum hlutum eša inndreginni uppskrift. Efsta samsetningarstigiš telst vera stig 0 - fullunna varan. Žvķ hęrra sem nśmer lįgstigskóta er žvķ aftar er varan ķ röšinni. Endanleg vara hefur til dęmis lįgstigskótann 0, og žeir hlutar hennar sem fara ķ samsetningu į henni eru meš lįgstigskótana 1, 2, 3 og svo framvegis. Nišurstašan er įętlun ķhluta sem eru samstilltir žörfum allra framar rašašra stiga. Žegar įętlun er reiknuš er uppskriftin opnuš ķ įętlunar-vinnublašinu og brśttóžörfum fyrir 0-stigiš er rašaš nišur įętlunarstigin sem brśttóžarfir nęsta įętlunarstigs.

Mikilvęgt
Ef reiturinn Kvikur lįgstigskóti er ekki valinn žarf aš keyra keyrsluna Reikna lįgstigskóta įšur en frambošsįętlun er reiknuš (keyrslan Reikna įętlun).

Til athugunar
Jafnvel žegar reiturinn Kvikur lįgstigskóti er valinn breytast lįgstigskótar ķhlutavara ekki į kvikan hįtt ef yfiruppskrift er eytt eša stillt sem óvottuš. Žetta getur gerst vegna vandamįla viš aš bęta nżjum vörum viš lok vörusamsetningar žar sem fariš gęti veriš yfir hįmarksfjölda lįgstigskóta. Žess vegna er best aš nota keyrsluna Reikna lįgstigskóta oft žegar unniš er meš stórar vörusamsetningar til aš halda samsetningunni.

Įbending

Sjį einnig